Šest tekem, dve zmagi, dva podaljška in končno peto mesto. Toda nastop slovenske reprezentance U17 na evropskem prvenstvu v Waterfordu je pomenil precej več kot zgolj rezultate na semaforju. Po večletnem premoru se je slovenska reprezentanca vrnila na uradno mednarodno prizorišče, mlada generacija slovenskih inline hokejistov pa je na svojem prvem velikem tekmovanju pokazala, da je lahko Waterford začetek novega poglavja slovenskega reprezentančnega inline hokeja.
Ko so organizatorji pred začetkom evropskega prvenstva predstavili slovensko reprezentanco, so njen prihod pospremili z besedami »Slovenia – A New Chapter«.
Novo poglavje.
Težko bi bolje opisali pomen nastopa Slovenije na evropskem prvenstvu U17 v Waterfordu.
Po večletnem premoru se je slovenska reprezentanca vrnila na uradno mednarodno prizorišče, tokrat prvič na tekmovanje pod okriljem World Skate po zaključenem procesu vključevanja IRHZS prek Zveze kotalkarskih športov Slovenije.
Reprezentančno sušo so sicer v preteklih letih nekoliko omilili nastopi slovenskih veteranskih in masters reprezentanc na svetovnih prvenstvih MIHWA, vendar ta tekmovanja ne sodijo med uradna tekmovanja pod okriljem World Skate. Nastop reprezentance U17 je zato pomenil pomemben mejnik in začetek novega obdobja.
Za igralce, ki so v Waterfordu oblekli slovenski dres, je bilo to prvo srečanje z reprezentančnim inline hokejem na takšni ravni. Pred začetkom prvenstva je bilo zato težko oceniti, kam Slovenija v evropskem merilu sploh sodi.
Štiri tekmovalne dni in šest tekem pozneje smo dobili prvi odgovor.
Slovenija je prvenstvo končala na petem mestu v Evropi.
Toda številka pet še zdaleč ne pove celotne zgodbe Waterforda.
Dolga pot do prvega sodnikovega žvižga
Slovenska zgodba se ni začela na Irskem, temveč že več mesecev prej.
Reprezentanti so se pripravljali skozi pomlad in poletje ter treninge opravljali v razpoložljivih dvoranah v Športnem parku Horjul, RCU Lukovica in Dolenjskih Toplicah. Tik pred odhodom so fantje odigrali še pripravljalno tekmo z veteransko reprezentanco in nato opravili zadnji trening pred potjo na Irsko.
Šlo je za obdobje, v katerem se ni gradila samo igra, ampak predvsem ekipa.
V Waterford je tako odpotovala skupina mladih igralcev, ki je vedela, da jo čaka nekaj povsem novega. Pred njimi so bile reprezentance z več mednarodnimi izkušnjami in daljšo tradicijo nastopanja na tovrstnih prvenstvih.
Toda prav zato je bil cilj jasen – pridobivati izkušnje, se učiti in na vsaki tekmi Slovenijo zastopati borbeno in ponosno.
Ognjeni krst proti Slovaški
Prvenstvo se je začelo proti Slovaški, eni tradicionalno najmočnejših hokejskih držav.
Slovenija je uvodne minute odigrala dobro. Fantje so potrpežljivo nadzorovali plošček in Slovakom preprečevali, da bi takoj razvili svojo igro. Ko je nasprotnik dvignil ritem, pa se je pokazalo, kako hitro so na mednarodni ravni kaznovane tudi najmanjše napake.
Prisotna je bila tudi trema prvega nastopa na velikem tekmovanju.
Končnih 2:9 je pomenilo boleč, vendar zelo poučen prvi stik z evropsko reprezentančno ravnjo.
Kljub visokemu zaostanku se Slovenija ni predala. Fantje so se borili do zadnje minute in prav ta pristop je ostal njihova stalnica skozi celotno prvenstvo.
Proti Češki že bolj organizirano, proti Britancem korak naprej
Naslednji dan sta Slovenijo čakali dve tekmi.
Najprej Češka.
Čehi so prevzeli pobudo in večji del srečanja nadzorovali plošček, toda slovenska obramba je že delovala bolje kot na uvodni tekmi. Fantje so odločneje vstopali v dvoboje, zapirali prostor pred vrati in skušali nasprotnikove napade prekiniti, še preden so ti prišli do nevarnega zaključka.
Češka je svojo kakovost potrdila z zmago 9:1, toda slovenska igra je kljub rezultatu že kazala prve učinke pridobljenih izkušenj.
Pravi korak naprej je prišel nekaj ur pozneje proti Veliki Britaniji.
Britanci so imeli več posesti in povedli s 4:1, vendar se Slovenija ni predala. Naši fantje so se vrnili na 4:2 in nato še na 4:3, v zaključnih minutah pa iskali izenačenje.
Časa je zmanjkalo.
Toda kljub porazu je bila to tekma, ki je reprezentanci dala pomembno spoznanje: ob disciplinirani in samozavestni igri se lahko enakovredno kosa tudi z reprezentancami na tej ravni.
Četrtfinale proti Franciji
Četrto mesto v skupini je Sloveniji v četrtfinalu namenilo Francijo, eno najmočnejših ekip prvenstva.
Francozi so zmagali z 8:1 in končali slovenski boj za medalje, vendar rezultat znova ni povedal celotne zgodbe.
Prav proti Franciji je bilo dobro vidno, koliko so fantje napredovali v samo nekaj dneh. Slovenska obramba je bila organizirana, igralci so se požrtvovalno vračali in ob vsakem priborjenem ploščku iskali možnost za hiter prehod v napad.
Predvsem pa so si upali igrati.
Francija je bila kakovostnejša in je napake Slovenije pri prehodih iz obrambe v napad neusmiljeno kaznovala, toda naši se niso zaprli pred svojimi vrati. Iskali so protinapade, ustvarjali priložnosti in favoriziranega nasprotnika prisilili, da je moral razmišljati tudi o obrambi.
Medalja je bila izgubljena.
Prvenstvo pa še zdaleč ne.
Belgija in prva slovenska zmaga
Še isti večer je sledila tekma z Belgijo za razvrstitev od petega do osmega mesta.
Tokrat je bila vloga Slovenije drugačna. Ni več igrala proti izrazitemu favoritu. Morala je prevzeti odgovornost za rezultat, ustvarjati igro in pokazati, da zna pridobljeno prednost tudi braniti.
Fantje so se dobro zavedali, kaj prinaša zmaga.
Slovenija je povedla z 2:0, toda Belgija se je izkazala za zelo dostojnega nasprotnika. Znižala je zaostanek in v zadnji minuti tvegala z dodatnim igralcem namesto vratarja.
Vsega 15 sekund pred koncem je Belgijcem uspelo izenačiti na 2:2.
Po četrtfinalnem porazu in že peti tekmi v treh dneh bi bil takšen razplet lahko velik psihološki udarec.
Toda naši fantje se niso zlomili.
V podaljšku je belgijsko napako pri prehodu v napad izkoristil Ožbej Urbančnik, odvzel plošček, krenil proti vratom in z zadetkom za 3:2 Sloveniji priigral prvo zmago na prvenstvu.
Zmago, ki ni prinesla le boja za peto mesto, ampak je pokazala tudi značaj ekipe.
Še enkrat Velika Britanija – tokrat za peto mesto
Zadnji dan prvenstva je Sloveniji ponudil skoraj popoln scenarij.
Za peto mesto jo je čakala Velika Britanija, reprezentanca, ki jo je v skupinskem delu premagala s 4:3.
Britanci so tudi tokrat povedli z 2:0.
Toda Slovenija, ki je zadnji dan prvenstva stala na igrišču v Waterfordu, ni bila več ista ekipa kot tista, ki je nekaj dni prej prvič stopila pred Slovaško.
Fantje so ostali mirni.
Nil Jug je najprej znižal na 2:1, nato pa je Slovenija vse močneje pritiskala. Britanski vratar je dolgo ohranjal prednost svoje reprezentance, slabih pet minut pred koncem pa je moral vendarle še drugič po plošček v mrežo.
Ponovno je zadel Jug.
2:2.
Slovenija je v končnici prestala še britansko igro z igralcem več in še drugič v manj kot 24 urah je o zmagovalcu odločal podaljšek.
Ko je sledila britanska izključitev, je Slovenija dobila svojo priložnost.
Še tretjič na tekmi je zadel Nil Jug.
3:2. Hat-trick. Zmaga. Peto mesto v Evropi.
Slovenija se je tako Veliki Britaniji oddolžila za poraz iz skupinskega dela in svoje prvo evropsko prvenstvo zaključila na najlepši možni način – z drugo zaporedno zmago po podaljšku.
Klemen Sodržnik: »Na Irskem so pustili srce na igrišču«
Končno peto mesto ni bilo rezultat samo štirih tekmovalnih dni na Irskem, ampak večmesečnega dela celotne ekipe. Selektor Klemen Sodržnik je po zaključku prvenstva povedal:
»Akcija evropskega prvenstva na Irskem je uspešno zaključena. Ko pogledam nazaj, sem lahko predvsem ponosen in zadovoljen s celotno potjo, ki smo jo prehodili skupaj. Priprave so se začele že v mesecu maju in trajale praktično vse do odhoda na EP. Še posebej me veseli, da so fantje skozi celotno obdobje pridno in zavzeto prihajali na treninge ter pokazali, da jim je mar za ekipo in za dres z državnim grbom.
Na Irskem so pustili srce na igrišču, pokazali borbenost, karakter in željo, da Slovenijo predstavljajo v najlepši luči. Rezultat je seveda pomemben, vendar je še pomembnejše to, kar smo skozi celotno akcijo rasli kot ekipa.
Ob tej priložnosti bi se rad posebej zahvalil tudi ljudem, ki so bili ves čas ob ekipi. Vodji ekipe Alešu, ki mi je bil vedno v pomoč na klopi, mi pomagal pri usmerjanju ekipe, sprejemanju odločitev in s svojimi nasveti pomembno prispeval k temu, da smo lažje reševali situacije, ki jih prinaša vsaka tekma.
Velika zahvala gre tudi tehničnemu vodji Klemenu, ki je poskrbel, uredil in priskrbel praktično vse, kar smo potrebovali. S svojim delom je poskrbel, da so bili fantje lahko osredotočeni na tisto, kar je bilo najpomembnejše – treninge, tekme in predstavljanje Slovenije.
Kot selektor si predvsem želim, da so fantje iz te celotne izkušnje odnesli čim več. Upam, da so se na tem prvenstvu nekaj novega naučili, pridobili dragocene izkušnje in spoznali, koliko lahko z delom, disciplino in vztrajnostjo napredujejo. Verjamem, da jim bo uspešno zaključena akcija EP dala še dodatno motivacijo za nadaljnje treninge in tekme.
Želim si, da bi se po vrnitvi domov še bolj zavzeto lotili treningov, še bolj verjeli vase in si postavili še višje cilje.
Naj bo to prvenstvo za njih predvsem nova stopnica na njihovi športni poti.«
— Klemen Sodržnik, selektor reprezentance U17
Aleš Fajdiga: »To je bil šele začetek«
Če je Waterford pomenil prvo veliko mednarodno izkušnjo za igralce, je bil hkrati pomemben korak tudi za prihodnost slovenskega reprezentančnega inline hokeja.
Vodja reprezentance Aleš Fajdiga je ob oceni nastopa že pogledal proti naslednjim izzivom:
»Ponosen sem na vse naše fante. Od prvega dne priprav so trdo delali in izjemno napredovali, kar se je jasno pokazalo tudi na EP na Irskem – iz tekme v tekmo so bili vse bolj samozavestni in kakovostnejši. Nivo ekip je bil letos na doslej najvišji ravni, mi pa smo se kot debitanti na tovrstnih tekmovanjih ogromno naučili in odnesli bogate izkušnje. Osvojeno končno 5. mesto ocenjujem kot uspeh, saj so bile prve štiri ekipe realno močnejše.
To je bil šele začetek našega mednarodnega udejstvovanja na tekmovanjih pod okriljem World Skate federacije. Na IRHZS se bomo potrudili, da bomo v prihodnjih letih prisotni tudi z U19 in člansko selekcijo. Prav tako si bomo prizadevali, da podoben dogodek v prihodnje organiziramo tudi pri nas, v Sloveniji – s tem bi domačim gledalcem omogočili, da tekmovanje doživijo v živo, igralcem pa priložnost za nastop pred domačimi navijači, s čimer bi hkrati tudi promovirali inline hokej pri nas.
Ob tej priliki se iskreno zahvaljujem trenerju in ekonomu reprezentance za odlično opravljeno delo, prav tako pa tudi staršem otrok za zaupanje in podporo.«
— Aleš Fajdiga, vodja reprezentance U17 na EP v Waterfordu
Za reprezentanco ne stojijo samo igralci na igrišču
Ob končnem rezultatu je najlažje videti igralce, zadetke in številko na semaforju. Toda reprezentančna akcija se začne mnogo prej, preden sodnik prvič vrže plošček.
Za nastopom U17 reprezentance so bili meseci priprav, organizacije, usklajevanja terminov, prevozov, opreme, administracije in številnih drugih nalog, brez katerih nastop na evropskem prvenstvu ne bi bil mogoč.
Zahvala zato pripada celotnemu strokovnemu in organizacijskemu vodstvu reprezentance, klubom in trenerjem, ki skozi sezono skrbijo za razvoj mladih igralcev, ter seveda staršem in družinam reprezentantov za zaupanje, podporo in vse, kar je potrebno, da lahko mladi športniki sledijo svojim ciljem.
Posebna zahvala gre vsem, ki so reprezentanci omogočili pogoje za priprave ter treninge v Športnem parku Horjul, RCU Lukovica in Dolenjskih Toplicah. Brez njihove pripravljenosti in pomoči bi bilo kakovostne priprave skozi poletne mesece bistveno težje izpeljati.
Velik del takšnega projekta pa predstavljata tudi finančna in materialna podpora.
Iskrena zahvala zato vsem sponzorjem in podpornikom reprezentance U17:
ELES d.o.o.
CERAR JURE s.p.
AVTOMEHANIKA ERBA s.p.
SMART ZONE d.o.o.
DVIGALA PRIJATELJ d.o.o.
MG INŠTALATERSTVO d.o.o.
ENATBS d.o.o.
SIEN HVC d.o.o.
SOČA OPREMA d.o.o.
AVTOPREVOZNIŠTVO LUKMAN s.p.
GTB TEKAVC d.o.o.
SAM d.o.o.
ULTRALES
AVTOVRHOVEC
KALCER d.o.o.
PROSPORTS.SI
Vsak prispevek je bil del skupne zgodbe in je pomagal omogočiti, da so mladi slovenski igralci oblekli reprezentančni dres ter Slovenijo zastopali na evropskem prvenstvu.
Hvala vsem, ki ste verjeli v projekt in pomagali, da je postal resničnost.
Peto mesto kot izhodišče, ne cilj
Waterford 2026 bo za to generacijo ostal zapisan kot njeno prvo evropsko prvenstvo.
Šest tekem je ponudilo skoraj vse, kar lahko mladi športniki doživijo na velikem tekmovanju: prvi stik z najvišjo evropsko ravnjo, visoke poraze, tesno izgubljeno tekmo, četrtfinale proti enemu od favoritov, prvo zmago, dva podaljška in nazadnje še veliki preobrat za končno peto mesto.
Toda če bi uspeh te reprezentance merili samo z uvrstitvijo, bi spregledali pomemben del zgodbe.
Na začetku prvenstva smo gledali skupino mladih igralcev, ki je prvič stopila na takšen mednarodni oder. Ob koncu smo gledali reprezentanco, ki je pri zaostanku z 0:2 proti Veliki Britaniji verjela, da lahko tekmo obrne – in jo tudi je.
Fantje zdaj vedo, kakšna je raven mednarodnega inline hokeja. Vedo, kako hitro so kaznovane napake, koliko pomenijo disciplina, zbranost in pravilne odločitve s ploščkom. Hkrati pa so dobili nekaj, česar pred odhodom na Irsko niso mogli imeti – lastno izkušnjo in dokaz, da lahko igrajo na tej ravni.
Pogled IRHZS pa je že usmerjen naprej. Želja po prihodnjih nastopih reprezentanc U19 in članov ter ambicija, da bi podobno veliko mednarodno tekmovanje nekoč gostila tudi Slovenija, kažeta, da Waterford ni mišljen kot osamljen reprezentančni projekt.
Prav v tem je morda največji pomen avgustovskih dni na Irskem.
Pred začetkom prvenstva so organizatorji ob predstavitvi Slovenije zapisali:
»Slovenia – A New Chapter.«
Po štirih tekmovalnih dneh, šestih odigranih tekmah, dveh zmagah po podaljšku in osvojenem petem mestu lahko dodamo le:
prvo poglavje je napisano.
Zdaj je treba zgodbo nadaljevati. 🇸🇮🏒
