Od 25.5.2025 do 31.05.2025 je na Bavarskem, v mondenem letovišču Garmisch-Partenkirchen potekalo svetovno prvenstvo v inline hokeju v kategoriji Masters (+38), Veterani (+45), Legende (+50) in premierno v ženski konkurenci, kategorija Masters (+35). Prireditelj MIHWA je poskrbela za nekaj novosti, dodatno novo kategorijo in organiziral še en dogodek, ki bo vsem udeležencev dolgo ostal v spominu. Slovenija je na tovrstnih svetovnih prvenstvih nastopila prvič leta 2016 in se udeleževala vseh nadaljnjih izvedbah tega tekmovanja z izjemo lanskega v Španski Jaci. Do letošnje izvedbe je našo državo vedno zastopala zgolj ena ekipa, najprej v kategoriji Masters, s staranjem ekipa pa nato v kategoriji Veterani.
Letos pa se je prvič zgodilo da sta slovenski inline hokej na svetovnem prvenstvu zastopali dve ekipi. Poleg ekipe Veterani, ki igra praktično v isti zasedbi že devet let, smo lahko letos prvič spremljali nastop nove generacije igralcev zbranih v Masters ekipi Slovenije. Kako je bilo v Ga-Pa pa si lahko prebrete v nadaljevanju članka.
(ORGANIZACIJA MIHWA) – VEČ KOT SAMO HOKEJ
Ko se 15 neznancev, zbranih z različnih koncev Slovenije, zbere za skupni cilj, se lahko zgodi nekaj posebnega. In prav to se je zgodilo v Garmisch-Partenkirchnu, kjer je slovenska ekipa prvič nastopila na svetovnem prvenstvu v inline hokeju v kategoriji Masters-U38. Čeprav je šlo za novo formirano reprezentanco z le nekaj skupnimi treningi, so fantje hitro dokazali, da jih povezuje nekaj več kot le igra – iskrena pripadnost, kolektivni duh in ponos, da zastopajo barve Slovenije.
Skupni apartmaji – temelj ekipnega duha
Že od samega začetka je bilo jasno, da bo jedro uspeha ležalo v povezanosti med igralci. Ključni moment turnirja se ni zgodil na igrišču, ampak pravzaprav v apartmajih, kjer so igralci bivali skupaj. Dolge večere, skupne priprave, neomejena količina smeha, interne šale in dnevne analize tekem, so povezale igralce v pravo hokejsko družino. Tudi zato se je ekipna kemija z dneva v dan stopnjevala in to se je poznalo tudi na igrišču.
Prvi preizkus proti Švedom – uigravanje v živo
Prva tekma proti ekipi Švedske je bila hkrati prva prava preizkušnja za ekipo, ki do tedaj skupaj še ni odigrala uradne tekme. Igra je bila v veliki meri namenjena medsebojnemu spoznavanju, iskanju prave postavitve in tempiranja igre. Čeprav so Švedi na koncu slavili s 6:2, je bil rezultat drugotnega pomena. Ta tekma je postavila temelje in prinesla pomembne odgovore za nadaljevanje turnirja.
Srčna predstava proti Italiji
Druga tekma proti izkušeni italijanski reprezentanci je bila nekaj povsem drugega. Slovenska vrsta je zaigrala povezano, agresivno in disciplinirano. Na igrišču so prevladovali, ustvarjali priložnosti in pokazali izjemno borbenost. Na žalost se tekma ni razpletla po željah – Italijani so zmagali s tesnih 2:1. Kljub porazu je bilo v zraku čutiti, da ekipa napreduje iz dneva v dan.
Suverena zmaga nad Irsko
Tretja tekma proti Irski je bila idealna za dvig samozavesti in dodatno uigravanje. Slovenci so od prve minute narekovali ritem, prevladovali v vseh segmentih igre in tekmo rutinirano pripeljali do konca. Rezultat 0:16 je bil dokaz kakovostne razlike med ekipama, a tudi odraz tega, kako daleč je slovenska reprezentanca že prišla v nekaj dneh.
Junaški odpor proti ZDA
Četrta tekma proti favorizirani ameriški reprezentanci je bila pravi test značaja. Američani, navajeni dominirati na tovrstnih tekmovanjih, niso pričakovali tako odločnega in borbenega nasprotnika. Slovenci so presenetili z visokim tempom, dobrim pritiskom in disciplinirano igro. Prvi polčas se je končal z izjemnim rezultatom 3:1 za Ameriko, kar je v dvorano prineslo neverjetno energijo. V drugem delu pa se je poznala utrujenost, padla je koncentracija, Američani so prevzeli pobudo in tekmo končali sebi v prid s končnim izidom 9:1. A ta poraz ni razočaral – bil je lekcija in hkrati potrditev, da se lahko ekipa kosa tudi z najboljšimi.
Zmaga proti Nemčiji za odličen zaključek
Zadnja tekma turnirja je odločala o končnem desetem mestu. Slovenci so se pomerili z domačo nemško reprezentanco in prikazali najboljšo igro turnirja. Priprava na tekmo je bila resna, motivacija na vrhuncu, energija pa prava. Igralci so odigrali
zbrano, borbeno in srčno, kar se je na koncu obrestovalo. S tesno, a zasluženo zmago 4:5 je Slovenija turnir zaključila s pokončno glavo in nasmehi na obrazih.
Deseto mesto – a v resnici veliko več
Končno 10. mesto med reprezentancami, ki so več let v vrhu veteranskih turnirjev, je za debitantsko ekipo izjemen dosežek. A pomembnejše od uvrstitve je bilo nekaj drugega – ustvarjen je bil kolektiv, ki je dihal kot eno, se boril za vsako ploščico in ponosno zastopal Slovenijo. Fantje so postali prijatelji, nekateri celo pravi bratje. Hokej je bil zgolj izgovor za nekaj več – za ekipno pripadnost, za človeško toplino in za nepozabno izkušnjo.
Hvala vsakemu posebej
Posebej velja izpostaviti podporo poškodovanega soigralca Žana, ki kljub temu, da ni mogel nastopiti na vseh tekmah, ni nikoli manjkal na klopi in je bil s svojo prisotnostjo pomemben člen ekipe. Njegova podpora in prisotnost na klopi sta bila dragocena in dodatna motivacija za ostale.
Zahvala gre tudi trenerju Fajdotu, ki je ekipo pripravljal pred turnirjem ter postavil temelje igre, kot tudi trenerju Brčotu, ki je prevzel vodenje na samem tekmovanju in svoje delo opravil z izjemno predanostjo in strokovnostjo.
Garmisch nas je združil – prihodnost pa kliče
Garmisch-Partenkirchen je bil več kot le prizorišče svetovnega prvenstva. Postal je simbol nečesa večjega – skupne poti, prijateljstva in neprecenljive izkušnje. Fantje so se v nekaj dneh spremenili iz neznancev v eno bolj uigranih ekip na turnirju, kar kaže, da prava energija premaga vse ovire. Ta zgodba se tukaj ne konča – to je šele začetek.
SLOVENIJA JE POKAZALA, DA IMA SRCE – IN SRCE BIJE ZA HOKEJ.
tekst: Denis Sadiković
